V prejšnjem članku sem predstavil način, kako si organizirati urnik vaje instrumenta oziroma petja. Seveda je urnik predstavljene vaje namenjen predvsem tistim, ki se z glasbo zelo resno, poklicno ukvarjajo, oziroma študirajo instrument oziroma petje.

Poglejmo si primer ustrezne organizacije urnika za vajo:

Predpostavljajmo, da imate namen vaditi približno tri ure vsak delovni dan v tednu in da boste vadili v treh ločenih seansah. Sodelujete tudi v orkestru in nastopate ob koncih tedna. Glede na delovno obremenjenost mora biti vaša samostojna vaja zelo produktivna in čim manj utrudljiva.

Vajo bomo najbolj ustrezno zasnovali, v kolikor začnemo z 10-minutnim ogrevanjem in nato vadimo v treh 20-minutnih odsekih z vmesnimi 5-minutnimi pavzami. Seanso zaključimo s 5-minutnim “ohlajanjem”, kar lahko pomeni nekaj lahno odigranih lestvic ali fizično raztezanje, po katerem si glasno izrečete cilje, ki jih želite doseči v naslednji vadbeni seansi.

Prva seansa tako traja 85 min, če ne štejemo priprav na vajo. Na dnevnem koledarju smo si rezervirali tri 90-minutne termine. Eden je lahko dopoldan, ostala dva postavimo popoldan in zvečer. Ob koncu tedna lahko en dan izpustimo vajo, drugi dan pa vadimo bolj sproščeno, igramo ali pojemo bolj za zabavo, ali pa se predamo drugim aktivnostim.

Naj ob zaključku članka o količini vaje omenimo še drugo stran enačbe glede vaje: kvaliteta vaje. Da se lahko naučimo obsežnega repertoarja in razvijamo naše profesionalne veščine, je potrebno resno in redno vaditi več let. Ne glede na to, kako pametno znamo organizirati čas za vajo, nam ure površnega preigravanja ne bodo prav nič koristile. Za napredovanje v glasbi sta pomembni tako količina kot kvaliteta vaje.

Ko bomo urejali svoj urnik vaje, naj bo naša glavna prioriteta kvaliteta naše vaje, ne le nadzor nad količino.

Vir fotografije: http://www.documentsdelivered.com/quality-notes/

Vir besedila: Klickstein, G. (2009). The Musician’s Way.