Harmonika

Humor, zabava in ustvarjalnost dobrega glasbenika

Dober glasbenik ima dobro razvit smisel za humor, v vsakem trenutku ve, kako kar najbolje nasmejati svoje poslušalce. Zelo dobro zna opazovati, kaj se s poslušalci dogaja, kakšne volje so, o čem se pogovarjajo, kakšna je energija med njimi. Najlažje to počne, če se lahko pomeša med publiko, s harmoniko ali kitaro.

Posebnost dobrega glasbenika je, da bolje, kot kdor koli drug zazna energijo med poslušalci in jo zmore tudi ustrezno nasloviti. Ve, kako se s publiko povezati, stopi v njihove čevlje in izhaja iz njihovega razpoloženja. Izdatno si pomaga z glasbo, na harmoniko, kitaro ali drug instrument.

Dober glasbenik je tudi dober vodja. Svoje poslušace bo zmogel voditi iz trenutnega razpoloženja v tisto, za katerega glasbenik hoče, da se med publiko ustvari. Pri tem si bo pomagal z vsem, kar ima in kar zna. Obstoječo temo, kakršnakoli že je, bo s primernim pristopom počasi obračal v bolj svetel, humoren pogled, občasno bo presenetil z nepričakovanimi zabavnimi domislicami, zabavnimi osebnimi pripetljaji, zgodbami, in vmes povedal tudi kako šalo. V vso to vsebino bo spretno vnesel tudi prijetne melodije s harmoniko, petjem , kitaro, v glavnem glasbo.

Glasba pa ne bo lesena, temveč jo bo dober glasbenik znal uprizoriti situaciji in razpoloženju primerno, da jo bodo poslušalci zmogli in znali tudi sami začutiti in se ji prepustiti. Če bo situacija polna energije in vesela, bo takšna tudi skladba in glasbenikova izvedba. Če je situacija bolj zasanjane, romantične narave, bo takšna tudi glasbenikov izbor pesmi in njegova izvedba. Fino pa je, če zna glasbo narediti prisrčno in preprosto, morda kar s petjem ob spremljavi harmonike ali kitare. Po možnosti pa mu uspe v petje vpeljati tudi publiko.

Dober glasbenik ima vedno pred očmi publiko in služi le njej. Svoj "ego" takrat pusti ob strani, se ne izpostavlja in ne dokazuje svoje kvalitete ali virtuoznosti s prisiljenim, lesenim igranjem nekih virtuoznih skladb, ki jih živa duša ne razume, še manj pa "šmirgla". Dober glasbenik bo skrbel predvsem in izključno za poslušalce, kar je tudi njegova naloga.

V veliko pomoč mu bo njegova inteligentnost, iznajdljivost, sposobnost empatije, vživljanja v razpoloženje poslušacev in ustvarjalnost.

Takšno ustvarjalnost lahko izkazuje tudi s predelavami znanih skladb, ki na humoren način podajajo drugačen pogled na prikazane situacije v originalnih skladbah. Ena takšnih je tudi predelava spodnje, vsem znane skladbe ansambla Slapovi, Ne reci nikdar. Ta izvedba krasnega originalnega valčka je prirejena v polko, z nekoliko ostrejšim ritmom zaradi "ostrejše" vsebine besedila.

Igranje harmonike

Harmonika je brez dvoma najbolj priljubljen instrument na zabavnih dogodkih kot je poroka, 50 let (abraham) in ob drugih obletnicah. Tudi ansambel za poroke, 50 let itd. praktično vedno sestavlja glasbenik s harmoniko.

Igranje harmonike pri ljudeh vzbuja dobro razpoloženje, veselje, če pa harmonikar zna zraven še kaj zapeti, pa je to čista zmaga, tako za poročni par ali slavljenca, ki praznuje 50 let, kot tudi za zbrano družbo svatov, drugih gostov in še posebej za glasbenike - naj si bo harmonikar sam ali ansambel.

Harmonika je univerzalen instrument. V naši ljubi slovenski deželi nanjo igramo najraje domačo narodno zabavno glasbo. Vanjo spadajo vedno priljubljene in lepo sprejete skladbe ansambla bratov Avsenik, skoraj ponarodele melodije ljudskega godca Lojzeta Slaka, tu in tam pa slišimo tudi kako novejšo skladbo sodobnih priljubljenih mladih ansamblov.  S posebnim veseljem zaigramo na harmoniko tudi kako lepo ljudsko narodno pesem, ki jo znamo vsi in jo vsi navzoči lahko zraven z vsem srcem prepevajo.

Igranja harmonike pa ne predstavlja le narodno zabavna glasba, temveč se lahko nanjo igra še marsikaj drugega. Prav lepo se da zaigrati domače in tudi tuje zimzelene melodije in popevke. Takšna raznovrstnost skladb, ki se jih da igrati na harmoniko, je primerna za raznovrstne družbe, tako mlajše na porokiah kot nekoliko starejše, bolj zrele, na zabavah za 50 let.

                     

 

Ansambel za poroko, 50 let in druge dogodke

Igranje harmonike lahko spremlja tudi kak drug instrument, dva ali več. Navadno se harmonikarju pridružita kitarist in basist, ki oplemenitita glasbo, jo poživita in harmonikarju držita ritem. Običajno se takšni zasedbi s harmoniko, kitaro in basom reče narodno-zabavni trio. S temi instrumenti v poštev pride predvsem igranje narodno zabavne glasbe.

Raznovrstnost reperotarja, ki ga izvajajo ansambli za poroko ali 50 let, pa mora na tovrstnih zabavah presegati le narodno-zabavno glasbo. Takšne zabave so namreč dlje trajajoče, ne le zvečer, temveč tudi večji del noči, in je zato glasbo fino popestriti tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi, kot so pop, rock, evergreeni, jugoslovanska rock glasba, hrvaška popularna glasba, disco, latino glasba itd.  Takrat se harmoniko običajno zamenja s klaviaturami, bariton pa z bas kitaro. Če je ansambel večji kot le tričlanski, se morda pojavi tudi živi bobnar, sicer pa ritem z bobni drži klaviatura.

Ansambli za poroko in 50 let bodo ponavadi zbranim slovenskim gostom na zabavah najbolje ugodili z izborom plesne glasbe, kot so stari jugoslovanski rock in pop hiti, vedno bolj pa postajajo priljubljene tudi pesmi dalmatinskih klap, katere pa lahko ponovno spremlja igranje harmonike s pomočjo kitare.

Pri ansamblu za poroko, 50 let in druge dogodke vedno velja: večji, kot je, bolj polna je glasba in bolj je veselo. Vseeno je dobro paziti na kvaliteto glasbenikov, da bo igranje harmonike in drugih instrumentov kvalitetno in bo dajalo pristen občutek, da glasbeniki uživajo pri svojem muziciranju, da ljubijo glasbo, svoje instrumente ter želijo, da se gostje čim bolje zabavajo. Kar je dogodkom, kot je poroka, praznovanje 50 let, in drugih obletnic tudi namen.

Zastopanost harmonike v Sloveniji

Brez pomislekov lahko trdimo, da je harmonika najbolj priljubljen instrument v Sloveniji. Začetki njegove priljubljenosti sežejo že v čas kmalu po drugi svetovni vojni, ko se je začelo slovensko glasbo predvajati tudi preko medijev, kot je radio, kasneje tudi televizija. Že kmalu po vojni so s svojimi zasedbami širili lepo slovensko pesem ljudski godci, kot je bil na primer nepozabni Avgust Stanko, pravi virtuoz na kromatični harmoniki, Beneški fantje, kot najbolj prepoznaven ansambel pa je postal ansambel Slavka in Vilka Avsenika. Ta ansambel je dosegel največji uspeh predvsem v nemško govorečih državah, v Avstriji, Nemčiji in Švici, saj je izvajal takšno vrsto narodno zabavne glasbe, kot je bila popularna v teh alpskih državah. Ansambel Slavka Avsenika je nanizal celo vrsto uspešnic, med katerimi je najbolj znana Na Golici, saj velja za najbolj predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Ne gre pozabiti tudi izredno uspešnih in lepih pesmi, kot so Slovenija, od kod lepote tvoje, Tam kjer murke cveto in drugih.

V Sloveniji se je vedno bolj uveljavljala diatonična harmonika, katero je najbolj uspešno promoviral ansambel Lojzeta Slaka. Tudi nekatere njegove pesmi so že skoraj ponarodele, kar velja še posebej za dve: V dolini tihi in Čebelar.

Slovenska narodno zabavna glasba je praktično vedno prisotna na gasilskih veselicah, ki jih pripravljajo po vsej Sloveniji. Sicer so zadnja leta zaradi birokracije, administracije in s tem povezanih stroškov nekoliko redkejše, kot so bile včasih, vendar še vedno pritegnejo staro in mlado, ki se sprostijo ob dobri glasbi. Še vedno velja rek, da brez Golice ni veselice!

Pri mladih je igranje harmonike,  še posebej diatonične,  v zadnjih letih ponovno postalo zelo popularno. V 90 letih prejšnjega stoletja je bila harmonika nekoliko prezrta, celo prezirana, z vzponom mladih ansamblov, med katerimi je še posebej potrebno omeniti Modrijane, pa se je popularnost tega instrumenta ponovno dvignila. Če si igral harmoniko, si bil včasih "luzer" in "kmet", sedaj pa si "car" 🙂

K popularnosti narodno zabavne glasbe in harmonike veliko pripomorejo tudi televizijske oddaje, ki so v novem tisočletju naredile veliko v promocije naše slovenske domače glasbe.  Še v 80 letih prejšnjega stoletja je bila zelo popularna oddaja Košnikova gostilna z Mitom Trefaltom, ki pa kasneje ni dobila prave naslednice. Štafeto promocije domače narodno zabavne glasbe so prevzeli predvsem festivali, kot je Ptujski festival ali v začetku 90 let na novo ustanovljen festival Slovenska polka in valček.

Šele po letu 2000 se je ponovno začelo obujati narodno zabavno glasbo z oddajo, ki je potekala v Avsenikovi domači gostilni, in sicer Pri Jožovcu z Natalijo. V tej oddaji so ponudili priložnost, da so se širšemu občinstvu predstavili tudi mladi harmonikarji in ansambli, ki so upali na preboj na slovenski sceni. Tako so postali popularni npr. ansambel Veseli svatje. Ko so televizijski mediji prepoznali velik potencial in veliko gledanost oddaj z narodno zabavno glasbo, so se tudi sami lotili produkcije podobnih oddaj. Tako je nastala npr. Raketa  pod kozolcem, sledila je oddaja Na zdravje!, zagotovo pa obstaja še kakšna oddaja s tematiko narodno zabavne glasbe.

Dogajanje okrog narodno zabavne glasbe vsekakor pripomore, da postaja harmonika vedno bolj priljubljen in nepogrešljiv instrument na vsaki zabavi, ko pa jo združimo s kitaro in kakim lepim glasom ali dvema, pa je dobra zabava zagotovljena!