Navade odličnosti

“Če je odličnost navada (kar seveda je) , potem morajo učenci skoraj nenehno igrati na načine, ki so odraz odličnosti”

Robert A. Duke, profesor glasbe

Vsi glasbeniki stremimo k odličnosti, ne glede na to, ali vadimo ali nastopamo.

Vendar ali vsi učenci in študenti glasbe res vedo, kaj vse vsebuje odličnost pri izvajanju glasbe?

Gerald Klickstein je opredelil 7 navad, saj je ugotovil, da mnogo študentom glasbe manjka jasen vpogled, kako dosegati odličnost pri igranju.

Te navade poosebljamo na vsaki vaji, odličnost pa postane naša “privzeta” naravnanost tako na vajah, kot na odru.

  1. Lahkotnost: Lahkotnost glasbe, ki jo igramo, je odvisna od naših navad, kakšno telesno držo zavzamemo in kaj razmišljamo ter čutimo med vajo. Prizadevamo si, da se umsko čim bolj poglobljeno naučimo material, in se med igranjem ali petjem že vnaprej pripravimo na zvok in občutek, ki ga potrebujemo za lepo odigrano sledečo frazo. Dobro je razumeti, kako se telesno pravilno postaviti tako z instrumentom kot brez njega, da bomo v sebi občutili lahkotnost in jo prenesli v izvajanje glasbe.
  2. Izraznost: Verjamete, da ima skladba, ki jo igrate oziroma pojete, svojo zgodbo, ki jo pripovedujete skozi instrument ali svoj glas? Ta zgodba ima svoj ritem dogajanja, svoje trenutke povečane in zmanjšane intenzivnosti, trenutke sproščenosti in napetosti. Vse to sestavlja zgodbo skladbe in nas, glasbenikih je, da znamo to zgodbo izraziti, kot jo čutimo sami. Da naša duša, naša čustva skozi naše telo in glasbilo sporoča občinstvu (četudi vadimo sami), kako dojema zgodbo skladbe. Seveda mora biti naše telo fizično zmožno slediti željam naših čustev, kako naj se izrazijo.
  3. Natančnost. Kako lahko zagotovimo največjo možno natančnost? Že od začetka učenja skladbe moramo zavzeti pikolovsko držo, s katero ne bomo dovolili, da se mimo naše pozornosti izmuznejo razni spodrsljaji. Pri tem nam pomagajo trije gradniki poglobljene vaje:

         – Odkrivanje: je proces, kjer preučujemo in zaznamujemo tehnične in izrazne značilnosti skladbe

         – Ponavljanje: vadimo in ponavljamo tako med procesom odkrivanja kot samim zorenjem naše izvedbe pri vaji

        – Ocena: tvori hrbtenico naše kreativnosti pri vaji. Vsak trenutek moramo kritično poslušati naš zvok in ga primerjati z našimi kriteriji, kako se mora dober zvok tudi slišati.

  1. Ritmična lahkotnost: ne gre se le za točnost, temveč za občutek lahkotnosti v ritmu. Včasih naše igranje, ko nismo lahkotni, spominja na to, da se na vsako dobo preveč usedemo. Kot, da bi bili pretežki in utrujeni, in zaradi nje tudi zamujamo z vsako naslednjo dobo. Tako tudi publika naše igranje lahko občuti kot utrujeno, težko in zamorjeno. Pri pridobivanju lahkotnosti si lahko pomagamo tudi s kreativno in zabavno igro: poskusimo zaigrati nek takt skladbe od začetka takta do konca, ne glede na to, ali je fraza v taktu zaključena celota. Ko obvladamo ta takt, zaigrajmo takt pred njim. Ko obvladamo predhodni takt, pojdimo na takt za drugim taktom. Za tem na tistega pred prvim.

Tako bomo obvladali vsak takt v skladbi. Ko bomo zaigrali skladbo v zaporedju, bomo tako navajeni vsakega takta posebej, da nas ritmično ne bo moglo spraviti nič iz tira.

  1. Čudovit ton: Kvaliteta vašega tona bo najverjetneje imela tako hiter in neposreden učinek na poslušalce, kot nobena druga lastnost vašega igranja. Ustvarjanje čudovitega tona potrebuje čas in temeljito vajo. Pri tem je fino, da preizkušamo, se snemamo, nato poslušamo, se analiziramo, iščemo povratno informacijo in kar je še posebej pomembno: zelo pozorno poslušamo – tako naš ton kot tudi posnetke in povratno informacijo ljudi, ki nam želijo pomagati pri tem, da postanemo boljši glasbeniki.
  2. Osredotočena pozornost: Učenci in študenti glasbe, ki delujejo nezbrani in neosredotočeni na nastopu, so ponavadi razvili že navado nezbranosti na vaji. Pomembno je, da smo zbrani in osredotočeni že pri sami vaji, in da nam pozornost nikoli ne uide ali se ugasne. Vedno se s pozornostjo usmerimo na široko zavedanje dogajanja v naši glasbi.
  3. pozitivna usmerjenost: Da postanemo odličen izvajalec, od nas zahteva precej vloženega časa in marljivo delo. Pri tem vsi doživljamo tako uspehe, na poti napredka pa se tudi kdaj spotaknemo in pademo. Takrat ne smemo vreči puške v koruzo! Oborožimo se z znanjem, kako se bomo spoprijeli s težavami, na katere naletimo. Nikar jih ne jemljimo osebno – so pač le težava, ki jo moramo preseči in odstraniti, in s temi izkušnjami postajamo boljši glasbenik. Pri tem pa ves čas gledamo naprej, k našemu cilju, ki je postati odličen glasbenik.

Do stanja odličnosti v glasbi je precej dolga pot. Da bomo uspešno stopali po njej, je potrebno pridobiti omenjene navade odličnosti. Verjamem, ni se jih vedno preprosto držati. Vendar stari rimljani pravijo: “Preko trnjev do zvezd”. Včasih se bomo zbodli (nekateri bolj pogosto kot drugi), vendar na koncu bomo postali zvezde. Začnemo pa lahko že s tem, da pogledamo v zvezde in si zaželimo, da postanemo ena od njih 🙂

Vir:

Klickstein, G. (2009). Habits of excellence. The Musician’s way. Dostopno na: http://musiciansway.com/blog/2009/12/habits-of-excellence/

Facebooktwitterredditpinterestlinkedinmail

Leave A Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja