“Le katera skladba bi bila zdaj najbolj primerna, da se jo naučim?”

Vprašanje, ki se nam, glasbenikom, pogosto mota v mislih, in na katerega ni vedno enostavno najti odgovor. V tem pogledu je najbrž najlažje učencem v glasbenih šolah, kjer jim skladbe izbirajo njihovi učitelji. Ko pa učenci prenehajo z izobraževalnim procesom in želijo nadaljevati svojo glasbeno kariero samostojno, pa se s tem vprašanjem večkrat srečajo. In pri izboru nimajo vedno najbolj srečne roke.

Gerald Klickstein, profesor glasbe, se je na avdicijah študentov večkrat znašel v situacijah, kjer so se študenti želeli tako izkazati, da so izbrali preveč zahtevno glasbo za njihov nivo znanja. Študenti so želeli nanj narediti vtis, nato pa so se lomili in prebijali skozi fraze skladbe. Takšni študenti le redko spoznajo, da se niso ušteli le pri izbiri repertoarja, temveč izbor preveč zahtevnih skladb ovira tudi njihov napredek:

• Če študenti nenehno izbirajo tehnično zelo zahtevne skladbe, v sebi oblikujejo stalno napetost, ki omejuje sproščenost njihovega telesa, ter tako povečajo verjetnost za poškodbe.
• Ko se študenti ukvarjajo z prezahtevno glasbo, se zanašajo na strategijo nenehnega ponavljanja in preigravanja, ki vodi v frustracijo, živčnost in strah pred nastopanjem.
• Študenti, ki brzijo skozi zahtevne skladbe, pridobijo navado površnosti – točnost, ritmičnost, intonacija, kvaliteta tona, vse se sliši nedodelano in raztrgano. Ne naučijo se, kako izvesti fraze, ki zvenijo odlično in privlačno.

 

Primerni izzivi

Lahko že slišim, kako se sprašujete: “Saj skladbe, ki so nam v izziv, nas motivirajo in z njimi razvijamo svoje veščine igranja, kajne? Kaj ni to nujno za razvoj glasbenika?”

Tu je treba podati jasen odgovor: primerni izzivi navdihujejo in se iz njih učimo. Prezahtevni izzivi tega ne počnejo.

Tehnične vaje in etude so odlične, da razvijamo svoje tehnične veščine. Ko pa pride do izbiranja repertoarja za avdicije in koncertno nastopanje, nam samo ustrezno izbran material omogoči, da pridobimo navado odličnosti in izpeljemo lep umetniški nastop, pri katerem se počutimo varne.

 

Razlike med prezahtevno in “ravnopravšnjo” glasbo

Poglejmo si oris dejavnikov, ki ločijo prezahtevno glasbo od tiste, ki je za nas ustrezna. Ti dejavniki so umetnost, tehnika in presojanje (presojanje imenujem naše ocenjevanje lastne izvedbe skladbe).

Ko se lotimo prezahtevne glasbe, garamo za vsako noto. Zato pretirana pozornost na tehnično plat in presojanje zavira sposobnost, da se umetniško izrazimo:

                    

Z nam primernim izborom skladb – to je glasba, ki jo zmoremo obvladati v roku dneva do enega tedna – tehnične zahteve in presojanje spadajo v naš domet, zato imamo proste zmogljivosti, ki jih lahko namenimo umetniškemu vtisu skladbe:

                        

 

Izbor primernih skladb in umetniški razvoj

Če izberemo ravno pravšnje skladbe, se bomo razvijali v prave umetnike pri izvajanju glasbe. Pustili si bomo prostor, da bomo lahko poleg samega igranja skladbe lahko razmišljali še o umetniškem vtisu skladbe in tako razvijali veščine nastopa in interpretacije.

Izbiranje nam primernih skladb pa nam lahko pomaga, da nam prezahtevne skladbe ni potrebno vaditi v nedogled. Z lažjimi skladbami, ki se jih naučimo hitreje, lahko pridemo do večjega števila nastopov in tako razvijamo naše veščine nastopanja vse do izjemnega izvajalca.

In na tej točki, ko so osnove nastopanja “pod streho” se lahko samozavestno lotimo tudi bolj zahtevnih skladb.

Pri glasbenem izvajanju ne gre za težavnost, gre za lepoto glasbe. Lepoto ne predstavlja garanje pri vsaki noti, temveč uživanje izvajalca, ko jo izvaja. Drži?

Vir:

Klickstein, G. (2009). The Benefits of Accesible Music. The musician’s way. Dostopno na: http://musiciansway.com/blog/2009/12/the-benefits-of-accessible-music/