Povezanost glasbene dejavnosti z razvojem izvršilnih funkcij v možganih

Želimo v mladih razvijati kreativno in kritično razmišljanje ter sposobnost postavljanja in doseganja ciljev? Potem bi bilo koristno pokukati tudi v učilnice glasbenih šol.

Otrok, ki igra instrument, se mora držati ciljev, usmerjati in vzdrževati pozornost, ter se hitro odzivati na spremembe ritma in načina igranja. Za vse to so zadolžene izvršilne funkcije in kognitivni procesi v naših možganih, ki vključujejo reševanje problemov, postavljanje ciljev in odzivno ter prilagodljivo mišljenje. Razvitost izvršilnih funkcij vpliva tudi na uspešnost pri matematiki in branju.

Vendar glasbeno udejstvovanje ne zahteva le razvitih izvršilnih funkcij; povsem možno je, da je ukvarjanje z glasbo pot, da jih gradimo. Glede na raziskave razvojne psihologinje Nadine Gaab, imajo ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo in igrajo instrument, bolje razvite izvršilne funkcije kot ne-glasbeniki. Pomembno odkritje za izobraževalno stroko!

Ugotovitve raziskave

Gaab je v raziskavi iz leta 2014 opazovala 30 odraslih, starih 18-35 let, in 27 otrok, starih 9-12 let. Polovica udeležencev raziskave je bilo glasbenikov; odrasli so igrali instrumente vsaj 8 ur tedensko, otroci pa so obiskovali glasbene šole v povprečju več kot 5 let.

Udeleženci so opravili različne teste, ki merijo izvršilne funkcije. V jezikovnem izražanju so morali npr. v eni minuti našteti čim več besed na določeno črko – a tu je catch: imena, številke in kraji ne štejejo. Otroci so izvedli tudi nekaj testov, med katerimi so z magnetno resonanco (kjer vam namestijo elektrode po glavi in doktorji na ekranu gledajo, kako se predeli možganov osvetlijo) merili odzivanje možganov.

Rezultati?

Na splošno so se glasbeno izurjeni udeleženci izkazali bolje na nekaterih testih (ne čisto vseh), ki merijo izvršilne funkcije.

• Tako odrasli kot otroci, ki se ukvarjajo z glasbo, so pokazali boljšo prilagodljivost in odzivnost kot ne-glasbeniki.
• odrasli glasbeniki so izkazali učinkovitejši delovni spomin, otroci glasbeniki pa hitrejše razmišljanje kot “neglasbeni” otroci.
• Najpomembnejše, raziskovalci so odkrili razlike med glasbenimi in neglasbenimi otroci v aktivaciji možganov. Pri glasbenih otrocih se je močnejša aktivacija pokazala na “direktorskih” mestih – mestih na možganih, ki so povezana z izvršilnimi funkcijami.

Kako si lahko s tem pomagajo družine in šole?

Videti je, da je igranje instrumenta neposredno povezano z izboljšanimi izvršilnimi funkcijami v možganih. Bi se morali starši in šole bolj zanimati za glasbeno izobrazbo otrok? Spodbuditi otroke k glasbeni dejavnosti?

Psihologinja Nadine Gaab je rekla: “mogoče”. Raziskavi je manjkala dolgotrajnost, kjer bi preverjali izvršilne funkcije otrok, še preden so se začeli ukvarjati z glasbo, in ponovno, ko so redno vadili. Tako pa ne more zagotovo trditi, kaj je prej: “kokoš ali jajce”? Ali glasbena dejavnost krepi izvršilne funkcije, ali je zadeva obrnjena? Gaabova razlaga: ” Otroci in odrasli, ki imajo zelo razvite izvršilne funkcije, raje in dlje vztrajajo v glasbeni dejavnosti.”

Raziskava odgovarja tudi na pomembno vprašanje, ali ekonomski status staršev ter s tem povezano bolj spodbudno okolje za ukvarjanje z glasbo vpliva na razvitost izvršilnih funkcij. Gaabova pravi, da na moč izvršilnih funkcij v možganih zagotovo vpliva glasbeni trening, ne pa višina IQ ali ekonomski status staršev.

Raziskovalci opominjajo šole, ki želijo nadomeščati ure glasbe z urami matematike in jezika, naj tega ne počnejo, saj bi pomanjkanje glasbene izobrazbe in dejavnosti zaviralo razvoj pomembnih predelov možganov.  

Če ste znanstveno navdahnjeni in vas zanima celotna raziskava, je prosto dostopna na tej povezavi. Seveda priporočam dobro podkovanost v angleškem jeziku 😉

Vir fotografije: www.todaysparent.com

Vir teksta:

http://www.gse.harvard.edu/news/uk/16/03/music-lessons

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4061064/pdf/pone.0099868.pdf